Omemba: Gregor Ficko

»V gradbeništvu brez mojstrov ne moremo ničesar.«

»Včasih so bile vse stvari, ki smo jih narisali, dobro izvedene. Zdaj pa pridemo na gradbišča in jih enostavno ne znajo narediti.«

»Gre za kompleksen pojav, ki je posledica več dejavnikov.«

»Težja izvedba zahtevnejših projektov, kjer je potrebna ročna spretnost ali poznavanje tradicionalnih tehnik, podaljšujejo pa se tudi terminski roki zaradi pomanjkanja mojstrov.«

»Ni mojster tisti, ki je odvisen od nas, ampak obratno, mi smo odvisni od mojstrov.«

»V praksi ugotavljamo, da skoraj ni več mladih fantov ali deklet, ki bi na trg dela prišli z bazičnim znanjem iz poklicev.«

»Trend vpisa osnovnošolcev v gradbene programe je že dolgo v upadu.«

»Najmanj zanimanja je za poklice tesar, zidar in dimnikar, čeprav naša država ta kader nujno potrebuje.«

»Vsako leto je več zanimanja za poklica zidar in upravljalec težke gradbene mehanizacije.«

»Pregledali smo nekaj projektov, iz katerih je jasno razvidno, kako si velika gradbena podjetja zagotovijo tako rekoč vse domače posle, znebijo konkurence in določijo cene. Kako potekajo dogovori in kdo je v ozadju? Kakšno vlogo ima pri tem politika?«

»Težava z zamudami in vlaki v Slovenji je recimo samo en tir. In zdaj bi bilo bolj smiselno, da naredimo dva tira, zato, da lahko dva vlaka peljeta, namesto da obnavljamo neko železniško postajo, ki je že tako v dobrem stanju.«

»Če ponudbe, ki prispejo na neki razpis za tretjino, za 30, 40 milijonov presegajo ocenjene vrednosti razpisa, se moramo vprašati o tem, ali je bil projekt dobro pripravljen. Je projektna dokumentacija dobro pripravljena in morda stopiti korak nazaj? Alenka Bratušek se o tem ni vprašala. Nasprotno, šla je v opravičevanje vrednosti ponudb.«

»Nastaja nova gradbena koalicija nove dobe. Hote ali nehote, formalno ali neformalno. Dejstva pričajo, da si te železniške milijarde razdeljuje pet, šet gradbenih velikanov, slovenskih gradbenih velikanov. Vsi drugi pa tukaj nimajo možnosti.«

»Zaprti trg, politično obvladovanje ključnih gradbenih podjetij in skoraj nobene mednarodne konkurence. Bomo gradili razkošne železniške postaje, medtem ko so potovalni časi na železnicah ponekod enaki kot v času Avstro-Ogrske?«

»Seveda za to nista kriva samo DRI in njegov direktor Jurij Kač, ki si je zelo prizadeval, da bi to moč pridobil. Sicer ne vem, kakšna sla ga je vodila pri tem, da dejansko želi obvladovati ali ima interes obvladovati čisto vse investicije na državni ravni.«

»Takrat so mi ponujali službo na DRI-ju, na agenciji. Povedati moram, da sem se takrat smejala, malo za šalo sem šla tudi na razgovor z direktorjem. Malo se tudi ve, kdo so ključni kadri v tej instituciji, in sem na koncu gospodu direktorju odgovorila, da ni take stvari, kot je prosto kosilo.«

»Globoko smo razočarani . . . Samo pretekli teden smo dobili za 330 milijonov evrov novih obdavčitev za prihodnje leto po zdravstvenem interventnem zakonu in zakonu o obnovi.«

»Ne pričakujemo subvencij, ampak predvsem primerljive konkurenčne pogoje. Teh pa nismo deležni; z vedno večjimi obdavčitvami samo še tonemo.«

»Mislimo, da bi morali sprejeti ukrepe, saj so določena podjetja konec lanskega leta zakupila celotno energijo po rekordnih cenah.«

»Za industrijo pogled naprej ni zelo jasen. Želimo si dogovore z vlado.«

»Država lanske energetske krize ni dobro naslovila. Namesto subvencij bi bila primernejša kapica na cene.«

»Prvi izračuni kažejo na povečanje stroškov, kar zaznavamo kot problem. Natančnih izračunov še nimamo, a kaže na tudi od 30 do 40 odstotkov višjo omrežnino.«

»Gradbeništvo letos doživlja 'turbulentne trenutke', najbolj po avgustovskih poplavah.«

»V resnici se to dogaja že desetletje, a smo gledali stran in šele letošnji zastoji so nas nekako predramili, da smo začeli bolj poglobljeno razmišljati, kako bomo te izzive reševali.«

»Spopadamo se s preozkimi avtocestami in še vedno imamo zelo zastarelo železniško omrežje, ki ne omogoča niti povečane hitrosti vlakov niti povečane kapacitete pretovora.«

»Samo poglejmo tretjo razvojno os, ki se pravzaprav umešča v prostor od leta 2004, danes smo leta 2023, pa je še vedno ni.«

»Mi imamo bolj težavo v realizaciji in učinkovitem izvajanju te zakonodaje. Naš poziv gre v smer, da je treba pospešiti dejavnosti umeščanja v prostor, kar je posebej pereče pri reševanju tovornega železniškega prometa.«

»Izjemno, izjemno močen razvoj železnic bo tisto, kar bo v naslednjih petih, 10, 15 letih rešilo to, kar imamo v Sloveniji.«

»Če gremo malo zunaj naših meja, je vsepovsod zelo podobna situacija, kar pa ne pomeni, da se mi s tem stanjem ne ukvarjamo.«

»V Evropi in širše je za promet vedno zadolženo eno ministrstvo, prometno, ki mogoče vsebuje še kakšen podsistem, a to je eno ministrstvo, ki generira strategijo razvoja prometa, določa ukrepe na prometni mreži, naj bo to cesta ali železnica, ureja finance itd.«